Robert Perišić
ep
(vedno se tako začne)
Pariz je bil mesto svetlobe / bila je
ena ljubezen / ki je izginila / kakor
voda iz kadi
in to me tako preganja
da sem podoben Humphreyju Bogartu
pijem v baru
okrog mene so ptice
kljuvajo mikrobe in gledajo hudiču v oči
govorijo: To je pot v nebo!
phi! nimam česa izgubiti
takoj sedem v avto
dolgo hitro vozim
zaviram zzak! pred krčmo
z živo glasbo, toda
z avtom sem se zaletel v zid,
uzi, duzi
(deformacija:
vse kar govorim uničuje moje imetje)
pod zvezdami
mrmrajo kmetice: sranje, sranje
kmetje koljejo svoje traktorje
poezija me zapušča, ob cesti, brez gume,
brez pasu, brez morja,
samo besede, razumeš, to je
tak tip, ničesar
ni da
nima
obrazi
ljudje hodijo po ulici ujeti v svojo zgodbo
vidiš jih, ujete
poslušaj besedo: ujete
poglej njihove obraze, fokusiraj pozornost
na gube okrog oči, poišči sijaj
poglej izraz ust, obstaja
izraz ust, posebej, ker veliko bolj popularen izraz oči
izžareva večjo ujetost, zdaj so na vrsti usta
usta ki se borijo iz pljuč, trebuha, govorijo skozi
grimase kakor skoz sito, v mimobežnih stavkih skušajo
vsiliti resnico, preveč mrtvo, preveč napihnjeno za glavne
stavke
ljudje hodijo po cesti ujeti v svojo zgodbo
vidiš jih, ujete
poslušaj besedo: ujete
in jaz
to je najhujše
nadaljujem tisto nekaj
tisto nerešljivo, in hodim
če je mogoče
zdaj
več
ne vem
ali je lahko pesem
doživetje sveta, skrajno subjektivno
veliko mi je do tega, oprostite
ali je lahko pesem
zlo in nikjer
izhoda
je lahko, če je to kakorkoli mogoče
biti pesem
ljudje na trgu ki želijo spustiti nebo
ali je lahko pesem
topotanje cokel na poletnem asfaltu
in fantje ki tečejo, tekajoč odhajajo, odhajajo
bye, bye, fantje
raj ali pekel, nikoli se ne ve
ali je lahko pesem
zamenjava!
ali je lahko pesem
if it's possible
nekaj strašnega do užitka
nekogaršnja, kdo ve čigava, glava
penis in ožgana hiša
in še nekateri dogodki katerih imenovanje bi
povsem zagnusilo stvar
ali je
lahko pesem
sveta vojna
nepozabna, edina vojna
je lahko to majhna
estetska na nivoju
ali velika
da bi bila pesem
resno se sprašujem
ali je lahko pesem
molk tistih ki so povabljeni
na vajo apokalipse
brez sodišča
če ne more biti, prestopite
na nekaj drugega (izdržali smo tudi
to prekleto zasliševanje)
hopsa, hopsa, v iskanju lepote
s pesmijo je tako
s pesmijo je tako, mora biti popolna
roman je lahko soliden, toda tukaj to ne pomeni ničesar:
pesem ne more biti solidna
niti pesnik
ti pa
želiš ugoditi sebi
prilizuješ se lastnim emocijam
in misliš da te bo nekdo posvojil
bežiš v poezijo s svojimi slabostmi
poezija pa je strožja od sveta
moraš se odreči tistega kar te je zapeljalo v ljubezen
***
Komuniciraj.
Glej televizijo. Nikoli ne ostani sam z demonom. Delaj se
da ga ni: pusti norca naj trka … Mogoče bo odšel in se nikoli ne bo
vrnil.
Pusti maškare naj zvonijo pred vrati.
Če odpreš, jim daj kovanec.
Spoštuj ta opozorila.
Ne verjemi amaterjem. Čim več se pogovarjaj po telefonu. Nikoli
Ne ugasni mobitela.
Ostani v kontaktu s sorodniki. Neomejeno ogovarjaj.
Priključi se brezžično.
Zavaruj se.
Ko ni drugega razmišljaj o denarju. To te bo spravilo v gibanje.
Drugače, pusti profesionalcem naj uredijo zadevo.
Imej službo. Po možnosti stanovanje.
Jej toplo. Odjebi dogodke iz otroštva.
Opusti svoje fiksne ideje.
Naj te nič ne obseda.
Niti seks ne.
Ne analiziraj sanj.
Ne beri Freuda.
Izogibaj se pornografiji.
Skušaj onanirati normalno.
Ne zamišljaj si sranja. Ne misli na raka.
Skušaj pozabiti tisto, kar se je zgodilo.
Ne hodi v tej smeri.
Ne ubijaj se.
Smrt prepusti profesionalcem.
Ne misli na to.
Za vsak primer, bodi povsem omrežen. Kajti mogoče te bo strah
potegnil skozi prazna mesta, ti izbil jetra in zrak … Mogoče se ti
možgani pregrejejo … Mogoče se boš enostavno razpel, kakor bog,
a nisi bog.
Ne kadi. Pomisli na ves ta rust naokrog.
Ne odpiraj manijaku.
Izmisli načine, vgradi kamere.
Bodi non – stop na očeh.
Imej shranjene številke.
Izključi naključja.
Izogibaj se halucinogenemu.
Tudi staršem.
Ne glej v meso.
Imej družino, otroke.
Bodi na tekočem. Listaj časopis.
Razmišljaj ekološko. Najdi satelit brez napak. Uniči motnje.
Zasuj pekel in vse asfaltiraj. Potem se tukaj ležerno sprehajaj, v obleki,
ki te dela mlajšega.
Ne ukvarjaj se s pesništvom.
Ne drgetaj.
Ne pij.
Uporabljaj kondom, kreme, bodi točen, bodi profi.
Jej vitamine.
Poslušaj radio, informiraj se. Skušaj izvedeti, za kaj gre.
Pojdi na volitve. Bodi tukaj. Ne potikaj se po mestu brez potrebe. Ne vem
Kaj naj ti še rečem. Poskušaj.
pekel je vedno tukaj
v peklu ni nikogar
vsi doma gledajo televizijo
se praskajo po poročilih
navijajo za svoje in streljajo
od sitosti
od isteža, ne zlagajo
stavkov, rastejo jim joški
v mentalnih plenicah se defiticizira
brez zamika, živi se
pekel je ves čas na televiziji
če ti mogoče zmanjkuje strahu
ker je religija nekolikaj
odpovedala, kdo se še boji njihovih
slik
pekel je ves čas na televiziji
ves čas se kaže
ni treba verjeti vanj
strah je tukaj, disciplina
obstaja
ko pridejo gostje
ne pogovarjata se
razen ko pridejo gostje
kakor Pasteur
krasen človek
Marie Curie
lepo ime
pridejo in
ljudje ki prihajajo k zdravniku, jih poznate?
in pojejo: Marie Curie, bog je
ljubil
in hrana na mizi:
mrtve ptice
sveta paranoja
iz dokazane nedolžnosti
po želji za sabo
kmetje drug drugemu ubijajo seme in potomstvo
proizvajajo esenco
in jo vlagajo v trpljenje
katera je bila druga novica na CNN – u
kaj je s svojim … svojim … povečalo slovesno dogodbo
eksperiment je merjen
pod izolacijo
ko so gostje sedli na kavč
pazil je da se ne pokaže
v svoji polni luči
dan je bil veder
toda vseeno
nesmiselne stvari
izven uporabe
je rekla ženska
tuje morje, narava
je rekel
tuje meso
pol milijona stanovanj
je tonilo v rdeče nebo
poročni list
matheu in amadeo se srečata na ulici
amadeo punudi matheu službo
francesco pelje paolo v restavracijo
tam se lahko v miru pogovarjata o njeni tovarni testenin
juliana je rodila hčer
matheujeva reakcija na novico o rojstvu otroka je
dokaj hladna
kar je prizadelo juliano
matheu in juliana se pogovarjata o otroku
matheu misli da ne bi bilo slabo če bi juliana otroka odnesla
hčer družini magliano
kmalu pride do prepira
toda strinjata se okrog dejstva
da je njuna ljubezen pomembnejša od vsega
francesco se je zaljubil v paolo
in ji nosi cvetje
matheu je zadovoljen z novo službo
juliani pove da bo kmalu lahko najel
hišo
ona je nesrečna ker misli na otroka ki ga je
pustila v francescovi
hiši
francesco posodi paoli denar
za realizacijo
njenih načrtov povezanih s tovarno testenin
juliana pove matheu da bo svojo hčer, po svoji materi
imenovala ana
in da ji ne želi dati priimka magliano
matheu dvomi da bo lahko malo prijavil kot njegovo
saj morata pokazati poročni list
potem se
matheu spomni lastnega sina
in preplavi ga nostalgija
in zdrsne v depresijo ker ne ve
do kdaj
bi lahko vse to trajalo
Prevod Jurij Hudolin
Feb 07, 2022