9. MEDNARODNI FILOZOFSKI SIMPOZIJ MIKLAVŽA OCEPKA
KIERKEGAARDOVO LETO 2023
9. MEDNARODNI FILOZOFSKI SIMPOZIJ MIKLAVŽA OCEPKA
11. MEDNARODNA FILOZOFSKA KONFERENCA IN DELAVNICA SØRENA KIERKEGAARDA
POZIV K ODDAJI PRISPEVKOV
Organizator: Srednjeevropski raziskovalni inštitut Soeren Kierkegaard
Soorganizator: KUD Apokalipsa
Soorganizator mednarodne konference: Cankarjev dom Ljubljana
Ustvarjalni center Krušče, Krušče: 9. do 13. junij, 2023
Cankarjev dom Ljubljana: 14. do 16. junij, 2023
Filozofska šola Unije: 18. junij do 25. junij, 2023
Simpozij je posvečen 30. obletnici KUD Apokalipsa, 10. obletnici Srednjeevropskega raziskovalnega inštituta Soeren Kierkegaard in 500. obletnici rojstva Blaisa Pascala (1623–1662).
Tema: Kako v apokalipsi spodbuditi posameznika k bivanjskemu zaobratu v novo oikonomijo odnosov?
Po apokalipsi je zastrta celo sama smrt, človek pa se s svojo ustrojenostjo vse bolj predaja brezimnosti usode. Sodobna tehnična civilizacija se zlovešče razkriva v neke vrste državljanski vojni zlaganih vrednostnih sistemov, ki samo prikrivajo odpravo človeka spričo ideje proizvodnje in potrošnje, ki iz njega dela stroj ter ukinja sleherno dostojanstvo vsega živečega. Tej brezmejni polastitvi se lahko upre samo posamičnik, ki samoreflektira svoj lastni položaj in tako odstira pot v občestvenost. Sodobni individuum je namreč dividuum ki svojo dividualnost napaja iz samopozabe, samoprehitevanja, potrošništva in množične ne-kulture.
Kierkegaard je lepo pokazal, da se posamičnik ne more utelesiti v nečem množičnem, saj to vselej beži pred posamičnostjo. Eksistencialna revolucija, ki smo jo pred desetletjem napovedali kot duhovno preobrazbo, tako ne more potekati pod takšno ali drugačno prisilo (ideologije, političnega prepričanja), temveč le z evolucijsko rastjo razumevanja, ki se odraža z dejanji ljubezni. Ustrojena družba namreč prinaša pomasovljeno enost, družabnost pa izraža dvojino, dialog, pogovor dveh, iz obličja v obličje. Stališča pa so osebno doživeta, in v tem smislu korenita ter zakoreninjena v resničnem izročilu. Le to lahko vodi k skupnemu dobremu.
Za politični izraz tega je tako potrebno omogočiti pogoje možnosti za resnični dialog pretresenih, toda v vsej medsebojni spravljivosti, a obenem nujno korenito. Le tako bomo lahko prisluhnili tudi drugače mislečim oziroma pomagali konkretnemu bližnjiku v stiski. Ta odprtost za dialog je tudi slovo od potrebe po družbeni moči kot oblasti v slovesu slavljenja družabnosti, ki prebuja iskrenost posameznika v plemeniti želji po korenitem premisleku. Ob tem se vselej srečujemo s presežnim, kjer nas bivanjski nemir vabi k polnemu življenju. Posameznik je danes uspavan v navidezni demokraciji. Nova oikonomija odnosov ne more brez temeljne vrednosti, ki jo lahko da samo sebi zvesti posamičnik. Ta temeljni odnos pa terja od nas korenito osebno opredelitev do stvarnosti, ki se tiče ureditve sveta, v katerem živimo. Zato je treba perspektivo prakse, ki je teoretično deklarirana in praktično potlačena zaobrniti iz tega obupa v pričakovanje in udejanjanje. Presežnost smisla človekovega osebnega bivanja daje novo eksistenco, zato pa je potrebna eksistencialna komunikacija. Tako osebna odgovornost prihaja nasproti v obličju sočloveka. Vse drugo je samovolja psevdoeksistence, ki v človeku lahko zbudi najslabše. Kierkegaarda in Pascala je tako treba v skrbi za bližnjika vzeti skrajno resno po tistem temeljnem vprašanju, ko se vprašam, ali gledam v skupnost sveta vsega živečega s pogledom življenja ali smrti, oikonomijo odgovornosti posamičnosti ali orgiastičnostjo množičnosti.
Ko bomo dojeli svoj položaj, bomo dobili tudi nov kriterij lastnega ravnanja. To je subjektivni, kriterij, ki zahteva strast mišljenja, kjer se vselej zastavlja vprašanje razumevanja samega sebe v lastni eksistenci in obenem njeno podvojitvijo s konkretnim ravnanjem: »Kdor misli eksistenco, ne da bi jo mislil strastno, je tako, kot da je sploh ne bi mislil, kot da bi pozabil na tisto najpomembnejše – da je on sam obstajajoči.« (Kierkegaard, Pripis, 242)
To pomeni poglabljanje izkušnje v bivanjskem zaobratu, ki ne more vztrajati v zgolj mišljenju ali se izogniti politični sferi kot razsežnosti eksistence. Biti odprtega duha in srca tako pomeni, »hoteti dobro« in prinaša enost mišljenja in ravnanja.
Naša premišljevanja bomo zastavili tako, da jih bomo nadaljevali s Filozofsko šolo Unije: Kako z bivanjskim občevanjem spodbuditi posamično odgovornost za oikonomsko demokracijo v blagor skupnosti posamičnikov.
Vednost, ki je človeku nujno potrebna, je spoznati samega sebe. (Pascal, Misli, & 144) Po Klimaku (Kierkegaard, Pripis) je slehernik pred nalogo postajanja subjektivni mislec. Skrivnost te misli je v paradoksnosti same eksistence, naravnane na presežnost absolutnega. Poraja se vprašanje, kako misel zaobrniti, da bi mislili na obe strani hkrati v dialogu skupnosti (kot subjekti, osebe, odgovorni posamičniki) in po tem tudi ravnali v vseobče blagostanje sobivanja.
Od udeležencev pričakujemo, da pošljejo svojo prijavo s kratkim življenjepisom v slovenskem in angleškem jeziku, skupaj z naslovom prispevka v slovenskem in angleškem jeziku, najkasneje do 15. decembra 2022 na spletni naslov ceri.kierkegaard@gmail.com. Življenjepis naj poleg krajšega opisa, vsebuje tudi kontaktne informacije (elektronski naslov, telefonska številka).
Rok za oddajo povzetkov, v slovenskem in angleškem jeziku, je 20. januar 2023. Prosimo, da pri oddaji povzetka upoštevate sledeče:
pisava: Times New Roman;
velikost pisave: 12;
razmak med vrsticami: 1.5;
max. 1.300 znakov.
Rok za oddajo prispevkov, v obsegu do 20.000 znakov, je 15. april 2023. Prispevki, ki bodo zadostili kriterijem ustrezne kvalitete, predpisanim stilskim določilom in načinu citiranja, bodo objavljeni v zborniku Kierkegaard v letu 2023. Določila so sledeča:
pisava: Times New Roman;
velikost pisave: 12;
razmak med vrsticami: 1.5;
stil citiranja: Priimek, I. (Leto): Naslov. Mesto: Založba.
Dodatne informacije: ceri.kierkegaard@gmail.com
Oct 28, 2022