Zdaj se predvaja
apokalipsa
Izberi seznam predvajanja:
Galerija slik
PESMI Simon Jugovic Fink

I.[1]


Tvoje razprto telo

je temeljnik slike.

Moji dotiki so risba,

mokri poljubi podslika.


Čopič pomočim v barvo mednožja

in mešam in mešam

in slikam

tvojo resnično podobo.


Sliko prevračam,

podiram, postavljam;

iščem in ustvarjam

zaključeno formo.


V besnih zamahih

izslikam globino

in v tvoje kričanje

pripnem svoj podpis.


II.


Sonce te s pogledom slači.

(Žarke iskre grejejo paleto sinjih dojk.)

Nežen vetrič so njegove roke,

ki objemajo kolena,

morje je njegova slina,

ki žgečka podplate.


Ustne plimovanja

se razližejo med stegna,

da odprtemu šumenju školjke

vdahnejo pojoč izraz.


III.

peščena ura


nekoč ti podarim zvitek časa

kupček svojega pepela

v peščeni uri


IV.

inverzija


ko takole zrem

v praznino,

v temno noč,

ki prebuja volka

pod mrtve zvezde,


zalijem zelenje in

odprem knjigo,

na belem obrazu

črna risba

pije barvo


V.

prestiž


spominjam se

ko sva plesala valček

sredi hodnika v Berlinu

hotelir nama je namenil

posebno sobo

za poljub


VI.

kuhinjska miš (usodna vrnitev)


prepolna kanta smeti in priprt pokrov -

mala siva miška pogleda ven


za smrčkom se poda čez dvorišče

okrog vogalov hiše skozi zadnji vhod

čez kuhinjo naravnost v luknjo za omaro


teren pozna bolje kot jaz

vrnila se je z ljubkovalnim imenom

moja cimra Cilka


VII.

odtis


lahko sem svetil

kot najsvetlejša zvezda

lahko sem mračil

kot najtemnejši mrak

da sem le svetu naproti

nastavljal življenje


VIII.

mati slavnega slikarja


obesi mi sliko na steno

arhitekt je zaključil celoto

obesi mi sliko na steno

bila je prodana

obesi mi sliko na steno

visi v muzeju

obesi mi sliko na steno

podoba v glavi


obesi mi sliko na steno

centimeter više, prosim

obesi mi sliko na steno

okvir ni pomemben

obesi mi sliko na steno

naslikaj mi sanje

obesi mi sliko na steno

rodila sem te in ustvarjaj


IX.

mavrica


a sploh veš

kako te ljubim

poljubljam rit

ki te fuka

poljubljam tvoje ustne

izdihanja

poljubljam tvoj obstoj

srčna obokanja


a verjameš

vsaka tvoja beseda

zareže vame

kot zarežem v meso

ki ti ga pripravim

kot najljubšo jed

gurman ljubezni sem


ti si rumena

jaz sem rdeč

zelene lase imava

modro je nebo

smejiva se

ker sva svobodna


kdaj se bova

tako lepo imela

vijolično


X.

Tako je govorilo telo


Ustvarjena mi je podoba, taka,

kot si jo Ti imel. Ranljiv sem. Srečen,

ko čutim, da se v meni kri pretaka.

A že naravno vem, da nisem večen.


Jaz vem, da sem od nekdaj duši v breme.

Utrujam se. In staram. Bol trpim.

A tudi masturbiram. In ko spim,

sem tempelj, da moj duh ne vidi teme.


In vem, pripravljen bom, ko mi boš vzel

svetlobo. A ne bom nikdar strohnel!

Ko bom leseno ležal pod drevesom,


bom hrana vsem živalim in rastoči

zeleni travi … In ko ne bom več z mesom,

s kostmi bom čakal, da me čas izloči.

1. Simon Jugovic Fink, roj. 1977 je  preminil decembra 2022, zato bomo 23.1. objavili pesmi In memoriam Mateja Krevsa.

Slike članka
Zadnje objave
JUBILEJNO LETO
MARK NOWAK, DRUŽBENA POETIKA, prevedel Blaž Gselman, Ljubljana: Sophia, zbirka Naprej!, 2021
SMRT IN APOTEOZA - in memoriam Simon Fink Jugovic
PESMI
ZAKAJ PIŠEM V KATALONŠČINI?
Najbolj obiskano
1
JUBILEJNO LETO
2
MARK NOWAK, DRUŽBENA POETIKA, prevedel Blaž Gselman, Ljubljana: Sophia, zbirka Naprej!, 2021
3
PESMI
4
SREČNO IN USPEŠNO 2023
5
SMRT IN APOTEOZA - in memoriam Simon Fink Jugovic