Patricija Šašek
Nekaj podkovanih besed za ogrevanje.[1]
Beseda ni konj. To že veste. Itak. In ti priročni zapisi še zdaleč niso krdelo konj ali konjska dirka, malo bližje morda špalir čedno napravljenih konjskih vpreg. A je lahko zapis o paradnih konjih in tistih zdelanih izgorelih vlečnih kljusetih. Besede v njem ne piše ne hipo ne hipnoterapevt, kot bi morda naivno pričakovali, na trenutke zgolj hipohonder, ki ima privilegij pripovedovati o svetu, ki navadna žrebeta prodaja za prvoklasne lipicance, bojda nezgrešljivega in neprekosljivega slovenskega porekla. In tukaj se besede zapletejo v gordijski vozel, na plan pa švignejo v dir tudi oslice in osli, pa Krpanova kobila in princi na belem konju in še koga bi lahko zbudili iz lagodnega spanca. Da o mulah in mulcih, ki so nam že zdavnaj ušli iz vajeti, ne zamudimo praznih poglavij. V tej zmešnjavi le najboljši iztržijo lovoriko, o ja, ceno pa plačamo vsi, čeprav zapitek pristane spet čisto drugje, v nekaterih bolj zavihanih žepih. Če ste med tistimi, ki so (že večkrat) stavili na napačnega konja, je čas za spremembo. Za razsvetljenje. Za prebujenje. Če pa ste med (ne)srečneži, ki ste uvideli, da ste zadeli prazno srečko, in se vam je že vsega čez glavo prebralo, kdo ve, morda celo za avtorefleksijo. In tukaj se začne joga za politike in njihove volivce. Začetni tečaj. Z namenom, da bi se že takoj dobro osedlali.
Kaj je joga, ki se ponuja v branje (in ravnanje) politikom in volivcem?
Povedano drugače - ne mislite, da je politik jogij, že če spi na jogiju.
Vajena sem pobegniti v domačnost priljubljenega lokala v mestu, se skriti v kot in brez besed naročiti kavo z mlekom. Prešerne debate s sosednjih miz me vselej spravijo v dobro voljo. Runda na rundo, debaterji pa vse bolj glasni, kot da so popili že vso pamet sveta. Vedo, namreč edino oni, kako se stvari streže. Kako se vlada svetu. Kaj je prav in kaj pošteno. Kdo se kaže in kaj prikriva. Večna tema za glodanje - dnevna politika, nič preveč zakompliciranega, ravno prav začinjenega in sterilno osebnega. In tako Franci benti o tem, da so vsi iste sorte - manipulanti, prevaranti in sami nesposobneži. Pametni se namreč držijo stran in si s politiko že ne bodo mazali rok. Seveda mu Jože počez prikimava, Peter pa kot grom zarobanti, da niso vsi glih. Da imajo le eni “jajca”, da povejo naravnost ljudem tudi stvari, ki jim niso všeč. In zato ljudstvo terja njihove glave. Jih mrcvari v medijih, jih obira po tabloidih. In kot da to ne bi bilo dovolj, se začne debata spreminjati v pravi psevdo filozofski diskurz o nagnjenih in nagnjenosti kot prvinski politični surovini, brez katere Slovenke in Slovenci ne bi obstali kot večno sprt narod in nacija, ki je svetu ponudil in kasneje prepozno patentiral teran in kranjsko klobaso. Deli in vladaj, kruha in iger, za in proti - dileme, ki se jih radi lotevamo po zdravi kmečki pameti, še raje skregani za mizo ob skupni skledi. Kdor tega ni izkusil, je zamudil medi(t)acijo posebne vrste. S kruhom pomazano. Pošteno zasoljeno. Izjemoma prepekoče.
Jogaslavija in zakaj smo ponosni na svoj lokalpatriotizem
Joga ima več različnih pomenov, svoje korenine deklarirano v Indiji, poganjke pa povsod po svetu. Vsako minuto se rodi nova smer zveličane resnice, ki ponuja harmonija sveta in ljudi, združenje telesa, uma in duše. Univerzalno znanje ni le filozofski nauk, katerega zametki segajo bojda že v prapočetje vsega, temveč ponuja povsem praktično obredje za mirno in strpno sobivanje s svetom in s samim seboj. Različne tehnike in različne smeri ponujajo raznolike recepte za polno in srečno življenje ter lajšanje vsakdanjih ovir in tegob, ki se nam postavljajo na poti od rojstva do smrti. Odkar človek živi v skupnosti, je primoran vzdrževati status homo politicusa in svoj čredni nagon. Kaj je javno, kaj je skupno dobro, kaj je sprejemljivo, kaj nedopustno, komu slediti in koga žrtvovati, to niso vprašanja, ki bi jih lahko na hitro pometli pod preprogo. Od kod nam znanje, vedenje in kompetence, da bomo ravnali prav in pravično. Kdo nam je zgled in koga ne prenašamo … Politična alkimija ima svoja pravila in logiko, čeprav se zdi ta svet tako neurejen in stihijski. Tudi vladavine po svoji formi niso nastale naključno. Zaradi izjemno hitrih časovnih sprememb te procese generacije, ki smo preživele različne sisteme, bolj jasno uzremo. Demokracija ni padla z neba, ljudstvu se je podelila moč z namenom in v časih, ki terjajo večjo kolektivno vlogo vseh pripadnikov črede. Za pastirje veljajo očitno drugačna pravila, a o tem malo kasneje. Da bi ovca postala opolnomočeni aktivni državljan, moramo ponotranjiti številne procese osebne rasti, politične zrelosti in družbene odgovornosti. A od kje nam znanje, že obstajajo tehnike? Bomo prinašalci trendov ali zgolj sledilci? Slovenska politična krajina se že nekaj časa preoblikuje. Rahli pretresi gubajo površje in možganske skorje, strah pred negotovostjo in nemoč pa nas silita k ravnanju na avtopilotu. Jogaslavija ni obljubljena dežela, kjer se bosta cedila med in mleko, temveč je to močan družbeni fenomen kot konstrukt vse močnejše kolektivne zavesti. Vsak izmed nas pa zavzame v njej svoj položaj - svojo asano. Vsi vetrovi sveta se vrtinčijo v politosferi, v vrtincu družbenih agend, ki jih je napihalo z vseh smeri, so tako spremembe že dolgo časa edina stalnica.
NADALJEVANJE:
Saj po novem boljše bo … v iskanju prane za ljudstvo.
1. Objavljamo odlomek iz prihajajočega priročnika avtorice.
Jun 05, 2023