Amy Goodman in Denis Moynihan
Učenci po vsej državi so se 3. maja 2023 zbrali na shodu za pravico do svobode učenja, s katerim so se uprli cenzuri knjig in zatiranju volivcev, ki se dogaja po vsej državi. Zahtevajo pravico do učenja svoje zgodovine in zgodovine svojih prednikov, četudi je to drugim »neprijetno«. Dan protesta je padel ravno na častitljivo obletnico: šestdeset let prej, 3. maja 1963, je na tisoče mladih tvegalo svoja življenja v Birminghamu v Alabami na drugem dnevu protesta, ki so ga poimenovali otroški križarski pohod. Posnetki pohoda so pretresli ljudi po vsem svetu, saj so policisti temnopolte otroke in najstnike, ki so sodelovali v nenasilnem protestu, brutalno pretepli s policijskimi pendreki, palicami in zalili z vodnimi topovi.
Birmingham je veljal za enega najbolj segregiranih in nasilnih mest na jugu ZDA, v katerem je imel desetletja oblast rasistični politik Bull Connor. Pogum, ki so ga tisti dan pokazali mladi, je bil izjemen in je prispeval k trajnim spremembam ter pravicam mladih, ki so danes ogrožene.
»Na današnji dan pred šestdesetimi leti sem se zbudila z mislijo na svobodo,« se je v podkastu Democracy Now! spominjala udeleženka otroškega križarskega pohoda Janice Kelsey. »Po tem, ko sem se udeležila šolskih nenasilnih delavnic, sem bila pripravljena, saj sem končno razumela, da ne gre le za segregacijo, ampak za neenakost.«
Janice Kelsey je nadaljevala: »Na pripravah, ki so potekale v baptistični cerkvi, smo videli posnetke demonstracij iz drugih krajev, zato sem vedela, da so policisti pretepali demonstrante, jih zmerjali in z njimi grdo ravnali. Rekli so, da se tudi nam lahko zgodi kaj takšnega, če bomo sodelovali na demonstracijah, vendar ker je šlo za nenasilni pohod, se nismo smeli drugače odzvati, kakor da smo molili ali zapeli pesem o svobodi ... Nad celotno situacijo, ko so z nami grdo ravnali leta in leta, sem bila tako ogorčena, da sem bila pripravljena žrtvovati vse, kar sem lahko, da bi dosegli družbene spremembe.«
Kampanjo v Birminghamu so januarja 1963 v tajnosti načrtovali Dr. Martin Luther King ml. in nekaj njegovih najtesnejših sodelavcev, med katerimi so bili duhovnik Ralph Abernathy, James Bevel in Fred Shuttlesworth. Pokojni Harry Belafonte je Kingovo organizacijo Southern Christian Leadership Conference rešil pred skorajšnjim bankrotom in za kampanjo v Birminghamu v enem samem večeru na dobrodelni prireditvi zbral skoraj 500.000 dolarjev – kar bi leta 2023 pomenilo skoraj 5 milijonov dolarjev. Ta zgodovina je podrobno opisana v nedavno izdani knjigi z naslovom »You Have to Be Prepared to Die Before You Can Begin to Live: Paul Kix: Ten Weeks in Birmingham That Changed America«. Prvi stavek v naslovu izhaja iz besed, ki jih je Shuttlesworth izrekel na Belafontejevi prireditvi za zbiranje donacij.
Nekaj dni pozneje se je v Birminghamu začela kampanja, v kateri je Kix citiral Kinga, ali bomo »mi zlomili segregacijo ali pa bo segregacija zlomila nas«. Ko se kampanja ni začela tako intenzivno, kot so pričakovali, se je pohoda udeležil sam King in bil aretiran. V zaporu je na skrivaj napisal »Pismo iz Birminghamskega zapora« za Bulla Connorja.
Eden od Kingovih ključnih svetovalcev je bil Vincent Harding, afroameriški vojni veteran, ki se je zavzemal za nenasilje. V oddaji Demokracija zdaj! leta 2008 je Harding pojasnil Kampanjo za otroke:
»V celotnem poteku dogajanja so bili med protestniki številni mladi, v nekaterih primerih tudi otroci, ki so imeli ključno vlogo pri vodenju boja proti segregaciji, deloma tudi zato, ker so se mnogi odrasli bali ali si tega niso mogli privoščiti ali pa jih je skrbelo, kaj bi se zgodilo z njimi in njihovim preživetjem, če bi se udeležili protesta.«
Vincent Harding je Kingu pomagal, da je njegovo tajno napisano pismo prišlo v prave roke. V pismu je King pojasnil, zakaj so se temnopolti Američani, zlasti na jugu, naveličali čakanja na spremembe.
»Iz bolečih izkušenj vemo, da zatiralec svobode nikoli ne prepusti prostovoljno; zatirani si jo morajo vzeti,« je zapisal King. »Več kot 340 let smo čakali na svoje z ustavo in od Boga dane pravice.«
340 let pred letom 1963 je bilo leto 1623, štiri leta po letu 1619, ko je prva ladja z zasužnjenimi Afričani prispela na obalo današnjih Združenih držav.
Poznavanje zgodovine je pomembno. Toliko bolj v današnjem času, ko skuša desnica izbrisati pogosto nasilno in rasistično zgodovino Združenih držav.
»Zelo neprijetno in zastrašujoče je videti voditelje v zakonodajnih organih in guvernerje, ki skušajo zavrniti dosežke, ki so jih mladi dosegli s svojo požrtvovalnostjo pred 60 leti ... Upam in molim, da se bodo naši mladi ponovno dvignili in rekli: 'Ne, ne bomo se vrnili nazaj,'« je dejala Janice Kelsey.
Ko je bil ta članek tik pred objavo, je deset mladih Zagovornikov sanj, ki se zavzemajo za rasno pravičnost, zasedlo pisarno republikanskega guvernerja Floride Rona DeSantisa. »Podžiga delitve, da bi belcem vlil strah, jaz pa sem tukaj, da povem, da se ne bomo delili ... Močnejši smo, ko stopimo skupaj,« je v izjavi povedala Julia Daniel, ena od protestnic.
Janice Kelsey ni treba skrbeti. Današnja mladina, tako kot tista iz leta 1963, je jasno izrazila svoje stališče.
Prevedla Katarina Majerhold
Vir: Sixty Years After the Birmingham Children’s Crusade, Youth Still Fight for Racial Justice, Democracy Now!, 4. maj 2023. https://www.democracynow.org/search?utf8=%E2%9C%93&query=Sixty+Years+After+the+Birmingham+Children%E2%80%99s+Crusade (Pridobljeno julij 2023)
Aug 14, 2023