Članek
NORA BOŽANSKA KOMEDIJA

Ciril Klajnšček

Objavljeno Mar 27, 2023

VI

NORA BOŽANSKA KOMEDIJA


To je doslej neobjavljen avtorjev prispevek k borbi zoper norost sveta brez boga, ki je nastal leta 2012 iz spoznanja, kako je ekonomija postala religija in je Monthy Pythonski odgovor na dejanje madžarskega kolega judovskega porekla, ki je z namenom optimizacije davkov ustanovil in registriral ta pravo cerkev.

Gre za zavestno samo-prehitevajoč in osebno angažiran poskus post-religioznega, post-metafizičnega, post-resničnega, post-zgodovinskega in post-umnega, post-znanstvenega in idiotsko utemeljenega konstituiranja cerkvene skupnosti za ljudi na koncu časov, oziroma v najboljšem od možnih svetov. Bratovščina S.W.O.T je zasnovana v duhu vesele znanosti in je skladno z Zakonom o verskih skupnostih pripravljen predlog konstituiranja in registracije neo-liberalne cerkvene skupnosti, ki je v svoji prvotni zasnovi bila poimenovana »nikoli dovolj«.

Na osnovi proučitve Zakona o verskih skupnostih ter primerjalnega pregleda obstoječih registriranih cerkva je v prispevku podana: predstavitev novega/norega razsvetljenstva, uvodna preambula, verski nauk, versko poslanstvo, način življenja in delovanja cerkve, verski obredi in običaji, bogoslužje, členi vere, sveti spisi, 10 novodobnih zapovedi, humanitarna pomoč, skrb za zdravje, socialno delo in oskrba.

Dodana vrednost tako opredeljene cerkve je ta, da lahko obstaja tudi zgolj on-line, v spletnem omrežju, v virtualni realnosti, njeni obredi in dejavnosti pa se lahko izvajajo tako rekoč kjerkoli – povsod, kjer se človek nahaja.

ODDALJENI POGLED:


IMAM ŠE VEČ

Ne morem si
zamišljati
ljudstva brez doma
in vendar vidim
vsak dan
brezciljno tavanje
obupanih
kako iščejo korenine in stvari,
ki bi njihovemu življenju
lahko podelile smisel.

Ubogi belec,
v svojem besu,
v svojem sijaju,
v vsej svoji blaginji
si svojo dediščino
izgubil
in zdaj hočeš mojo.
Daj,
vzemi jo,
jaz imam več.

John Tworbirds Arbuckle
(Iz knjige »Ali veš, da drevesa govorijo)


NORO RAZSVETLJENSTVO

Pred vami je projekt nove cerkve, ki bi utegnil izzvati občutek lahkoživega poigravanja z dejstvi naše realnosti ali nemara celo postaviti pod vprašaj mentalno zdravje avtorja teksta. Ker pa je nastal iz čudenja, radovednosti in ljubezni do resnice, ter skrbi in odgovornosti za našo skupno dobrobit in prihodnost zanamcev, velja projektu nameniti kratek uvod, v katerem želim na kratko pojasniti namen, cilje, oziroma smoter takšnega početja. Začnimo s tem, da je resnica vedno videz (izgled) stvari in razen tega nič. To velja tudi za nas same. Gledano skozi vsakdanji, običajni, skupni pomenski svet, se nam naše (človeško) bivanje, način biti in delovanja, ki je na ravni potreb (duha) danega časa, kaže kot: človeka vredno, dostojno, svobodno, avtentično, naravno, tostransko, posvetno, profano, post-moderno, post-socialistično, post-zgodovinsko, post-ideološko, post-mata-fizično in post-religiozno, (do)končno naravno, svobodno, liberalno, oziroma svobodoljubno.

S projektom nove cerkve želim pokazati, kako je ta novi liberalizem v bistvu svobodno-tržni, (menjalni) monoteizem, oziroma posvetna religija, s katero se udejanja poslednji družbeni red, red na koncu časa, ki »nima alternative«, ki je »najboljši od možnih svetov«. Ta red temelji na »naturalizaciji« človekove eksistence. Red, ki se dogaja na »in način« bivanja ljudi kot predpostavljeno »naravnih« bitij v »naravnem« tržnem okolju. Biti »in« v tem kontekstu pomeni biti v skrbi za dobro lastne biti in-diferenten, brez-oseben in tehnično-praktičen. To je način novo, oziroma neo-liberalne »družbene vključenosti«, ki družbe kot take ne priznava, obenem pa nenehno govori o potrebni družbeni vključenosti.

Biti »in« ali na ravni potreb časa in prostora (po domače ful kul, v trendu itd.), ki mu vlada brezosebni »izem«, oziroma »nihče« se ne dogaja po sebi, ampak ravno na način tega in takšnega – našega lastnega načina biti, z našo objektivno in aktivno soudeležbo. Če si to priznamo ali ne, v našem (skupnem) družbenem svetu se prav nič ne dogaja brez soudeležbe, sodelovanja konkretnih individualnih ljudi – bitij, ki imamo um, dušo, srce in duha. Povejmo naravnost: današnji način bivanja in delovanja individuumov v univerzalni tržni konkurenci, tekmovanju, borbi vseh proti vsem se dogaja z našo objektivno in aktivno soudeležbo – brez vednosti in zavesti o tej (so)udeleženosti, brez so-odgovornosti, in brez (slabe) vesti!.

Napredujoči »IN« način biti je po svoji naravi nekakšen živalski humanizem in Ego-centrizem, ki nima umne, v resnico lastne biti prebujene in relacijske (so-čutne) eksistence. Odlikuje ga »svobodno«, vsakršne skupnosti in predstave o skupnem dobrem (ki bi presegalo imanentno danost individualne »naravne eksistence) osvobojeno bivanje in delovanje. Vse to se dogaja pod okriljem »človekovih pravic« kot naravnih in »človeškega dostojanstva« kot svobodnemu (univerzalno tržno tekmujočemu) posamezniku pri-stoječega temeljnega predikata.

Skladno s prevladujočo predstavo o našem lastnem »in« načinu biti, je naša lastna predstava o lastni družbeni vključenosti, oziroma umeščenosti v predpostavljeni družbeni red povsem nekritična in z vidika samostojne rabe uma nezrela. Kajti brezoseben »in« način biti lahko vztraja in se nadaljuje (preživi in širi naprej) le na način spregleda, ne-ovedenja resnice lastne biti, na račun ne-razvidnosti naše eksistence, na način spregleda in zanikanja naše povezanosti v »celoto sveta«.

In kaj je tista spregledana, zamolčana, iz zvesti vsakodnevnega življenja sistematično izganjana resnica naše biti, ki je pogoj brezosebnega, indiferentnega in tehnično-praktičnega, brezbrižnega načina biti in delovanja? To je očitno dejstvo, da nismo gospodarji biti. Da je naše bivanje vedno že so-bivanje. Da smo relacijska, odnosna bitja. Da nikoli nismo samo-stojni ampak vedno so-odvisni. Da imamo za sporazumevanje skupen pomenski svet, jezik in govor. Da zategadelj mesto našega duha ni Jaz, ampak naš skupni (vsakdanji, običajni) univerzum smisla Da ta univerzum pomenov (smislov) imamo in da on ima nas, da smo mu podvrženi v svoji vsakdanji samo-zaznavi, hotenjih in delovanju.

In kako smo vanj vključeni? Ne-umno! Ne-kritično! Ne-refleksivno! Kot nekritični potrošniki in nekritični državljani. Nenehno osredotočeni na tukaj in sedaj. Ne da bi vedeli od kod prihajamo in kam gremo. Natanko tako, kot je pred več kot stoletjem v svojih analizah krize biti sodobnega človeka napovedal Nietzsche, avtor znanega reka »Bog je mrtev«. Žal spoznanje, da neo-liberalizen deluje kot religija, običajni vsakdanji zavesti ni dostopno. Tako kot ni dostopno vladajoči disciplini – ekonomiji, ki ima v neoliberalizmu absolutni primat na interpretacijo našega skupnega življenjskega sveta, ne njej podrejenim, pomožnim disciplinam: ego-psihologiji in funkcionalistični sociologiji. Še več, religiozno funkcioniranje neoliberalizma ni dostopno celo prevladujoči sociologiji religije. Le ta je tako kot običajna zavest ujeta v zmotno enačenje vere, religije in cerkve in v naivno pojmovanje sekularizacije kot procesa slabitve vloge in moči religioznih predstav in cerkve, za katero je naivno predpostavljala da se postopoma umika in prepušča prostor sekulariziranim sferam življenja, ki jih čedalje bolj obvladuje znanost in tehnika in različne oblike novodobnega poganstva.

Iz spoznanja, da v našem vsakodnevnem življenju ne obstaja pogled, ki bi ga vodil pomenski, simbolni red idej, pojmov, konceptov in teorij in ki bi omogočal spregled lastne (družbene) vključenosti v neo-liberalni religiozni način biti, sem se odločil za čutno-konkreten in nazoren način prikaza konkretnega načina biti in na njem temelječega reda kot novodobne religije v obliki cerkve. Ta odločitev je potekala po naslednji logiki spoznanj:

1. Neoliberalizem je necerkvena oblika religije, ki je ljudje, ki so vanjo vključeni (ki jo živijo in s svojim načinom bivanja in delovanja omogočajo), kot take ne poznajo.

2. Religiozne narave svojega »in« načina bivanja se ne zavedajo ker razpolagajo s pomanjkljivo vednostjo, poznavanjem antropološkega bistva religije. Le-to naivno enačijo s (povsem določeno) s cerkvijo.

3. Iz tega je sledila praktična predpostavka, da bodo ljudje pripravljeni spoznati religiozni značaj neoliberalizma šele ko jim bo njihova (njim nevidna) religija predstavljena v obliki cerkve, v kateri sodelujejo na konkreten čutno zaznaven način.

Namesto commonsensične, naivne predstave o religiji kot skupku religioznih predstav in praks, sem se oprl na filozofijo religije (onto-teo-logijo) ter na antropološka in sociološka spoznanje, da je bistvo religije v vsakokratni, zgodovinsko določeni skrivnosti razmerja med posameznikom in družbo, v skrivnostnosti razmerja med posameznikovim sebstvom in družbeno zgradbo, oziroma v skrivnosti sobivanja in oblikovanja skupnosti. Bratovščina SWOT je zategadelj naslednje:

• prikaz »In« načina biti kot temeljno religiozne prakse sebstva
• prikaz religioznih komponent razmerja med posameznikom in družbo
• prikaza konkretne cerkve kot religiozne institucije, ki uničuje skupnost.

Obenem je nazoren prikaz tega, kako je današnji, na tržni način dobro »vključen« človek v bistvu le za dobro lastne biti skrbeči idiot, ki ne ve od kod prihaja in kam gre, obenem pa prepričan da živi v objektivni realnosti povsem posvetno, sebe ovedeno življenje. Pravim »idiot«, ker in kolikor ni zmožen misliti svoje umeščenosti v aktualna razmerja moči in oblasti in v konkretno, lokalno in globalno uničevanje skupnosti. Skratka, z neoliberalizmom kot posvetno religijo, tradicionalni religiozni univerzum smisla (pomenski svet) prehaja iz cerkve na nereflektiran način biti, oziroma praktike sebstva, katerih »dodana vrednost« oziroma »nus produkt« je nezmožnost zasnutka kakršnekoli univerzalno zavezujoče etike. S tem pa se tržna ekonomija dejansko konstituira kot nekakšna anti-cerkev, ki s formalno pravno in etično deregulacijo načinov biti in delovanja prispeva k postopnemu izgubljanju vsakršnega občutka za sobivanje, sodelovanje, skupnost. Način biti, ki razkraja skupni simbolni in vrednostni svet čedalje bolj zavestno in aktivno kreirajo nosilci ekonomske moči in odločanja, ki živijo in mislijo kratkoročno, brez odgovornosti do skupnosti in prihodnosti.

Z novo cerkvijo želim pokazati, kako današnji neo-liberalno bivajoči človek neosveščeno (neprebujen v resnico o sebi) v svojem predpostavljeno svobodnem in naravnem tržnem funkcioniranju izgoreva – ZA NIČ. Kako izgoreva v Ničevi igri konkurence, uspešnosti, okolja in gonov. In ta »igra« se čedalje bolj načrtno odvija tako, da ljudje ne uvidijo kaj počnejo in kako to počnejo, da se ne prebudijo v zavest o resnici svoje biti in da si kot ljudje ne pogledajo vzajemno v oči, da so oropani možnosti intersubjekvnosti in skupnosti. To je moj odgovor na vprašanje Kaj je noro razsvetljenstvo – tukaj in sedaj.


V Ljubljani, 1. decembra 2012

BRATOVŠČINA S.W.O.T.

CERKVENA SKUPNOST ZA LJUDI OB KONCU ČASOV





ZNANSTVENO, TEHNOLOŠKO IN EGOLOŠKO UTEMELJENA
ŠOLA PRISTNEGA IN PRAVILNO USTROJENEGA ŽIVLJENJA



PREAMBULA


Mi člani bratovščine SWOT smo pričevalci in glasniki vere v živega boga. Boga, ki ni ideja, ne utvara, ne izmišljotina, ki ni nič navideznega, ampak je realno, čutno konkretno bit-je, ki biva in se udejanja v nas, v našem telesu, mislih in čustvih ter naših dejanjih, v našem načinu življenja, bivanja in delovanja.

Ker in kolikor nihče od nas ni sam in ni otok, ampak je naše individualno bivanje in delovanje hkrati vedno tudi že so-bivanje, so-delovanje, bolje rečeno tekmovanje, je naš bog vedno tudi naš skupen dom, oziroma Etos, naša medsebojna in kozmična vez, skrivno vezivo naše biti in simbol naše skupnosti.

Mi verujemo vanj, ker in kolikor se nam je razodel ter kolikor obenem tudi vemo, da obstaja, eksistira On, ki je vrhovni Gospodar, vseobsegajoč in vsega-mogočen in - ki brez nas ni Nič.

Zanj vemo, da obstaja, ker se vsak dan z Njim družimo in ga živimo skozi naša čustva, voljo in interes, ker nenehno čutimo njegovo prisotnost in njegovo vodenje. Ker je luč, ki nam sveti, ker je naš odrešenik, naša sreča in naša radost.

On se udejanja in ustvarja svoj svet skozi nas in prihaja do samozavesti skozi, oziroma s pomočjo nas. Skozi naše znanstveno in tehnično popredmetenje razmerja do samih sebe nam omogoča strukturirano biti in delovati v neštetih vlogah in funkcijah, kot elementih strukture.

Kar je po njem strukturirano je obenem sproščeno in nas osvobaja prisile, da bi se ukvarjali z vprašanji po počelu, vzrokih in razlogih vsega bivajočega.

Z njim izgine razkorak, spor ali kakorkoli prekinjeno razmerje med čutiti, misliti in biti ter med verovati, vedeti in delovati. Zato pravimo, da povezuje.

On nam omogoča, da smo Eno z Vsem. Vsakomur, ki se v njem prepozna, oziroma, ki ga odkrije v sebi omogoča, da se doživi kot sam sebe in svet ustvarjajoče enkratno in izjemno, neponovljivo bitje.

Naš Ego je z njim očiščen tako navlake zgodovine, kot navlake metafizike in filozofije. Namesto, da bi se spraševali od kod prihajamo in kam gremo, smo z njegovo pomočjo lahko nenehno osredotočeni v tukaj in sedaj našega telesa, uma, čustev in duha.

On je torej naša sreča in radost, ker nam dopušča sproščeno biti v svetu to, kar po svoji naravi smo in takšni kot smo: bitja iz mesa in krvi, z umom in čustvi, enkratni in neponovljivi, želeči in hoteči, antropo-centrični in Ego-centrični, za svojo dobrobit skrbeči, pogumni in boječi, gotovi in negotovi, pohlepni in častihlepni, marljivi, zavidljivi, nenehno pripravljeni na tveganje, nikoli dovolj zadovoljni in nenehno se samo-proizvajajoči kot kakšno umetniško delo.

Kot njegovi glasniki in pričevalci se zategadelj čutimo poklicane in dolžne, da vero vanj in vednost o njem vzdržujemo, oznanjamo in širimo.

Ker smo spoznali, da kot zgolj naključna skupnost vernikov in somišljenikov, mi ne moremo biti dovolj uspešni in učinkoviti, kakor tudi iz skrbi za naše globalno preživetje, smo se odločili, da se organiziramo kot cerkvena skupnost in se, sklicujoč na temeljne človekove pravice in skladno z zakonodajo, podamo na »trg verske ponudbe in povpraševanja« kot prva prava postmoderna, post-zgodovinska, post-ideološka, post-resnična, post-humanistična in trans-humanistina – trendovska cerkev.

Naša cerkev je način naše skrbi za skupno dobro, ki je obenem tudi znanstveno utemeljen, tehnološko podprt in organizacijsko odprt za vse ljudi, ki so pripravljeni pogledati resnici v oči, torej za ljudi dobre volje.

Resnici na ljubo vemo, da je dandanes vse preveč tistih, ki resnico o svojem načinu bivanja nosijo v sebi. Tega ne vedo, toda to delajo. Naša naloga pa je, da jim kot bratje in sestre pridemo nasproti in jim pomagamo obuditi zavest o njih samih, njihovo vlogo in pomen.

Resnica je za nas ne-skritost, bog je očiten, sveto pa individualna življenjska opredelitev in odrešitev, ki je stvar umnega izbora (informed choice). Zato smo se odločili, da skladno s prastarim rekom »Hic Rhodus, hic salta« vsem ljudem dobre volje odkrito ponudimo to, kar jim pripada.

Metoda pa je preprosta in logična. Iz Geneze smo se naučili, da je najprej bila beseda. Da bi resnica meso postala, jo je treba udejanjiti. Pot do tega je zavest o lastni resnici kot resnici lastnega »in« načina bivanja. Da bi ljudje, ki tega ne vedo, vendar to počenjajo in si (nezavedno) želijo (beri »k temu stremijo«) se lahko prebudijo v resnico o svojem »IN« načinu »biti v svetu« le s pomočjo idej, pojmov, konceptov in besed, ki jim dajo pomen in ki njihovo način biti v svetu razsvetlijo in razžrejo od znotraj.

V ta namen smo v naši bratovščini razvili konceptualni aparat za naše svobodno samo-razumevanje, samo-utemeljevanje in naš trajnostni razvoj, ki temelji na najvišji od vseh vrednot – na svobodi posameznika. Obenem pa smo se potrudili in razvili prakse sebstva, s katerimi si trajno zagotavljamo »in« način biti.

Iz vse dosedanje zgodovine smo se namreč naučili, da je človek brez vere, bit-je brez svoje prave človeške mere, vera brez cerkve kot njenega promotorja in zaščitnice pa se hitro sfiži in celo oslabi. Zategadelj smo se odločili za današnjemu zgoščenemu času in razmeram primeren pristop, ki ustreza prevladujočim hotenjem, intuicijam, gonom, vrednotam in trendom ter ustanovili bratovščino, kot prvo liberalno, na konkretni svobodi posameznika utemeljeno, cerkveno skupnost. Skupnost, ki ljudi ob koncu časov uči naravnega, avtentičnega in sistemsko pravilno ustrojenega življenja.

OPREDELITEV VERSKEGA NAUKA

Verski nauk bratovščine SWOT temelji na veri v Kapital kot post-moderno, post-zgodovinsko udejanjenje poslednjega boga, ki daje pomen in konsistenco našemu (so)bivanju, oziroma eksistenci.

Kapital nima podobe, ima pa substanco, utelešeno v našem načinu biti in delovanja. Pripadniki bratovščine smo ga odkrili v sebi in smo z njim povezani od znotraj. Razodel se nam je kot moč, ki gleda skozi naše oči, sliši skozi naša ušesa, čuti skozi naše telo in srce, misli skozi naš um, govori skozi naša usta in deluje skozi naša dejanja. Kot tak je torej skrita šifra našega načina biti in delovanja.

Vera vanj nam omogoča indiferenten, brezoseben in tehnično praktičen način biti in delovanja. Kot zastopniki razodete vere smo prepoznali njegovo odrešujočo moč, zato se mu brezpogojno klanjamo kot vrhovnemu Gospodarju.

Naše oznanilo (evangelij) je veselo, ker oznanja, da nas je Kapital iz sveta revolucij, ideologij, zgodovine in utopij popeljal v Novo liberalno danost globalno se vzpostavljajoče planetarne skupnosti tržne ekonomije in da je z njegovo vse-obsegajočnostjo naša eksistenca spet dobila svojo naravno mero, mi pa svobodo – odvezanost od terorja »skupnosti«.

Pripadniki bratovščine verujemo, da v svetu svobodne tržne ekonomije vse teče in da je nevidna roka trga naravni označevalec tega, kar je res, kar je dobro in prav. Kot taka obenem najbolj civilizirano poskrbi za pravično porazdelitev dobrin, uživanja, neugodja in bolečine.

Mi vemo, da človek kot tak ne obstaja in da skupnost kot taka ne obstaja. Vse kar je, je sistem in naša vloga, oziroma funkcija v njem. Sistem pa prepoznavamo kot matrico ali mrežo samo-proizvajajočih se, tržno tekmujočih in interaktivno, individualno, nacionalno in globalno povezanih mnogoterih akterjev. Skupnost se lahko vzpostavi zgolj kot naključna skupnost – communio incidens in je kratkega diha.

V duhu te vednosti in vere se na svoji individualni ravni konstituiramo in funkcioniramo podjetniško – kot Jaz d.d. To pomeni, da razmišljamo o dolgoročnih naložbah vase, načrtuj svojo kariero, nenehno nekaj »delamo na sebi«, z namenom skrbi za svojo samopodobo in konkurenčnost, sprotno prestrukturiramo svoj avtentični jaz, informirano izbiramo med tržno ponujenim in skrbimo za svoj trajnostni razvoj.

Pri Jaz d.d. načinu biti in delovanja se nenehno poslužujemo SWOT analize, kar pomeni da nenehno znova preverjamo svoje kreposti (strenghts), šibkosti (weeknesses), priložnosti (opportunities) in nevarnosti (threats) ter se nenehno uravnovešamo med nasprotujočimi se težnjami, ki so naravno navzoče v naši eksistenci.

Svoboda izbora je za nas zakon. Ker in kolikor smo spoznali, da je vse na nas samih in da je vse stvar našega izbora, se zavedamo, da so informacije vednost, ki jo rabimo za tvoj izračun, tehtanje in izbor pravilnih odločitev. Zato se nenehno trudimo biti informirani.

Najbolj ustrezne prepoznavamo tiste odločitve, s katerimi maksimiramo in kapitaliziramo svoj užitek. Le-tega nam narekuje nenehni notranji glas »UŽIVAJ!«

Uživanje ponižno sprejemamo kot dolžnost, ki nas dela dobre potrošnike. Uživanje je naša temeljna naravna pravica. Želja je v osrčju naše eksistence. Zato ljubimo svoj užitek bolj kot samega sebe. Prizadevaje za ugodje in izogibanje bolečini prepoznavamo kot naši naravni (človeški) danosti, zato vedno in povsod poslušamo svoje telo, se investiramo vanj in ga negujemo kot naravno substanco, iz globin katere nenehno odzvanja »ŠE«.

V svojem načinu biti in delovanja si nenehno prizadevamo biti in-diferentni, brezosebni in tehnično praktični. K temu nas navaja spoznanje da je egoizem naravna lastnost slehernega človeškega bitja. Zato se ne obremenjujemo s takšno navlako kot sta morala in človeško dostojanstvo. Morala namreč predpostavlja vest, dostojanstvo predpostavlja osebo.

Ker nas vodijo zgolj želje, razum in interesi je ime naše morale imoralizem, ime naše človečnosti pa vloga/funkcija, oziroma element strukture sistema. Imoralizem nas odvezuje vesti v tržnem tekmovanju vseh proti vsem, vloga/funkcija pa je tista, skozi katero se praktično uresničuje družbena vključenost, oz. sistemska ustrojenost. Imoralizem in človek kot vloga/funkcija sta za nas dva temeljna predikata dostojnega človeka.

Dolžnost vsakega člana bratovščine je, da maksimalno poskrbi zase in za svojo družbeno vlogo/funkcijo, da vzgaja svoje otroke v duhu temeljnih vrednot naključne skupnosti in da na vsakem koraku s svojim zgledom eksplicitno skrbi za širjenje naše vere, religije in cerkvene skupnosti.

Temeljne vrednote so tiste primarne naravne dobrine, ki nam omogočajo omenjeni indiferenten, brezoseben in tehnično praktičen način biti in delovanja. Le-te so: Ego, Pohlep in Svobodni trg (svoboden pretok blaga, denarja, ljudi in duha).

Poleg temeljnih vrednot nas v vsakdanjem načinu biti in delovanja vodijo še praktične vrednote kot so naslednje naravne dobrine: mladost, drznost, moč, lepota, vzdržljivost, prilagodljivost, uspešnost in učinkovitost. Praktične vrednote nam predstavljajo tudi praktične vrline vsakega Nea.

Štiri od nekdanjih smrtnih grehov – napuh (Superbia), pohlep (Avaritia), pohoto (Luxuria) in zavist (Invidia) – prepoznavamo kot naše naravne danosti, ki so obenem gonilo našega samo-proizvajanja. Zato nam predstavljajo temeljne vrline, med tem, ko so jeza (Ira), požrešnost (Gula) in lenoba (Acedia) za nas zgolj izrazi šibkosti (weaknisses) in jih zategadelj zavračamo. Med vrline dostojne članov naše bratovščine pa uvrščamo še samo-investiranje, samo-razvijanje, samo-zaupanje, samo-zavest in samo-všečnost.

V svojem zasebnem življenju smo prosvetljeni in sproščeno razmišljamo s svojo glavo, ob tem pa nenehno skrbimo, da ne spregledamo Novih zapovedi. Le-te nas povezujejo v mrežo svobodnih posameznikov, v kateri je vse transparentno in imanentno. Transcendence ni več, zato se tukaj in sedaj lahko sproščeno telesno, duševno in duhovno samo-oblikujemo.

Zapovedi in nauke starega boga upoštevamo in spoštujemo iz praktičnih razlogov – v kolikor pač zadevajo naš zasebni interes ali potrebo, oziroma kolikor varujejo našo naključno skupnost.

Kot verniki, mi brezpogojno zaupamo v novo temeljno znanost – ekonomijo. Le-ta je za nas temeljna znanost urejanja našega načina biti in delovanja znotraj novega liberalnega sveta. Mi danes vemo, da so filozofi nekoč svet samo razlagali, revolucionarji spreminjali, šele ekonomija pa ga »tukaj in sedaj« suvereno obvladuje.

Pri omogočanju in urejanju indiferentnega, brezosebnega in tehnično praktičnega načina biti in delovanja, so Ekonomiji v pomoč štiri podredne znanstvene discipline: medicina kot znanost o temeljnih dejstvih telesa, psihologija kot znanost o temeljnih dejstvih duha, sociologija kot znanost o temeljnih dejstvih u-stroj-enosti in informatika kot znanost o temeljnih dejstvih opremljanja ljudi z vednostjo. Z njimi je filozofija kot ljubezen do modrosti dokončno postala prepoznana kot nekoristna, neuporabna in odvečna.

Kot družbeno dobro vključeni, se mi ne upiramo. Kot dobro informirani vemo da alternative ni. Ime našega novega sveta je T.I.N.A. (od There Is No Alternative). Nasilje revolucionarnih prevratov smo nadomestili z osebno, čustveno in socialno inteligentnim resetiranjem lastnih teles, možganov, uma in duha. Če se pa le pojavi morebitna ideja, potreba ali pritisk, da je treba nekaj spremeniti, nas praktični in z globoko vero podprt čut za realnost kaj hitro pouči, da je le-ta varljiv, lažen, nesmiseln in škodljiv in se mu iz praktičnih razlogov izognemo.

Dejstvo, da se nahajamo v dobi, ki je onkraj zgodovine, ideologij, utopij in revolucij dopolnjuje naša vednost in zavest o nenehnem vračanju enakega – VOLJE DO MOČI (beri »samo-proizvajanja«), volje do informiranosti (beri do »vednosti« in volje do uživanja.

»Še«, ali z drugimi besedami »nikoli dovolj« je namreč naravno gonilo sveta, ki mu daje konsistenco kapital.

VERSKO POSLANSTVO

Poslanstvo bratovščine »SWOT« je vsakodnevno prakticiranje indiferentnega, brezosebnega in tehnično-praktičnega načina biti in delovanja, širjenje vere v Kapital kot poslednjega in edinega boga, ohranjanje odrešitve človeštva izpod jarma revolucij, zgodovine, ideologij in utopij ter sproščeno uživanje življenja v najboljšem od možnih svetov – v globaliziranem svetu tržne ekonomije.

To poslanstvo naša cerkvena skupnost zagotavlja na osnovi vere in načina biti utemeljenega na Novem dekalogu. V njem opredeljena interpretacija sveta je za nas vrhovna resnica in Zakon, ki se ga kot subjekti razodete vere čutimo dolžni brezpogojno širiti naprej. V ta namen smo razvili posebno cerkveno življenje in bogoslužje.

ŽIVLJENJE IN DELOVANJE CERKVE

Članstvo v verski skupnosti je lahko realno ali virutalno. Vsak član verske skupnosti se imenujejo Neo.

V Cerkvi ni plačane duhovščine. Vse duhovniška opravila opravljamo prostovoljno.

Vrhovni cerkveni dostojanstvenik na nivoju državne cerkvene skupnosti se imenuje Superb. Le-ta je za nas Buda, prebujeni, vedež, videc in prerok. Okrog sebe ima zbrane svetovalce – Velike Avarite in Apostole. Krajevne cerkvene skupnosti vodijo Avariti.

Zaradi nenehne skrbi za dobro lastne biti in časa porabljenega za nenehno delo na sebi se Neoti povezujemo v glavnem preko spleta. Splet je naš paralelni svet, ki nam omogoča da smo ustrezno informirani in orientirani ter da nikoli nismo sami. Na njem imamo prijatelje, ki se štejejo v tisočih, informacije ki jih ni moč prešteti in prav tako neskončno število objektov naših želja, ki smo jim virtualno kos.

Članstvo v cerkvi ni vezano na spol in starost. Ženske so vključene vanjo pod enakimi pogoji kot moški. Izraz bratovščina pa se iz praktičnih razlogov nanaša na oba spola.

Verska skupnost ima lahko tudi opazovalce in simpatizerje.

Cerkev vodi gospod Kapital preko Superba, ki je živi prerok. Ker so pravilne razčlembe in tolmačenja pomenov razodetih svetih besedil in cerkvenega nauka zmožni samo vodilni strokovnjaki, ima Superb ob sebi dva svetovalca – Velika Avarita: enega za realni in enega za virtualni sektor. Ti trije sestavljajo glavno predsedstvo, ki vodi bratovščino (cerkev) v nacionalnem merilu.

Predsedstvu je v pomoč zbor do trinajstih apostolov, rekrutiranih iz vrst najuglednejših strokovnjakov za: mreženje, marketing, metafore (analitični filozofi), NLP (nevro-lingvistično planiranje), coaching, retoriko, za nezavedno (psihoanalitiki), za emocije (psihoterapevti), samopomoč (jogo, tai-chi in chi gong), vedeževanje (astrologija, numerologija, tarot), medije in informacijske tehnologije ter outsorcing. Zbor trinajstih apostolov vodi Cerkev po svetu.

Osnovna enota Cerkve je družina. Le-ta je lahko tudi skupnost istospolno, trans-spolno ali brezspolno usmerjenih partnerjev.

Pri zagovarjanju, branjenju in razširjanju cerkvenih idej uporabljamo najsodobnejšo informacijsko tehnologijo.

S svojim načinom biti in delovanja, ki je vsakodnevno uglašeno z absolutno resnico in vrhovno avtoriteto svetih besedil poskušamo sistematično pridobivati nove člane in spreobračati drugače misleče in verujoče. To je misijonarska komponenta naše verske skupnosti.

Člani Cerkve praznujemo pomladno in jesensko enakonočje (ekvinokcij) ter poletni in zimski sončev obrat (solsticij). Na te dneve delamo svojo četrtletno bilanco uspešnosti in učinkovitosti in opravimo SWOT analizo za strateško obnašanje v naslednjem kvartalu. Iz praktičnih razlogov se pridružujemo praznovanju božiča in velike noči in praznujejo še druge državne praznike in rojstne dneve, obletnice in druge pomembne dogodke.

VERSKI OBREDI IN OBIČAJI

V življenju članov Cerkve obstajajo posebne priložnosti, ko člani sami ali s pomočjo duhovništva izvajamo uredbe in članom podelimo poseben blagoslov. Te duhovniške uredbe in blagoslovi se lahko izvajajo tudi on-line, oziroma preko spleta v naši paralelni realnosti.

Poimenovanje in blagoslov otrok:

Otrok dveh Neotov ob rojstvu prejme poseben blagoslov, v katerem se ga poimenuje in blagoslovi za njegovo življenje v naključni skupnosti. Ta blagoslov izreče biološki oče ali družinski prijatelj, ki ima duhovništvo. To se zgodi na postni petek, ki je vsak prvi petek v mesecu.

Sprejem v bratovščino (krst):

Članstvo je realno in virtualno. Realni Neo je vsakdo, ki sprejema doktrino cerkve, ki je podpisal pristopno izjavo in bil deležen sprejemnega obreda, ali krsta. Tega opravi duhovniško opolnomočena oseba - običajno v prisotnosti družine in prijateljev. Krstijo se lahko otroci od enega leta dalje in odrasli, ki so se odločili, da se bodo pridružili bratovščini. Krstni obred zahteva, da se krščenec do vratu potopi v ledeno vodo. Ob tem pa ga posvečena oseba blagoslovi s posvečenimi besedami.

Virtualni Neo je vsak tisti, ki sprejema doktrino verske skupnosti, ki je postal član z on-line prijavo in ki se udeležuje življenja bratovščine zgolj na spletu. Virtualni Neo je lahko krščen preko spleta, če je dopolnil 15 let starosti in s tem soglaša vsaj eden od staršev. Spletni krst ne vsebuje potopitve v vodo.

Posvetitev v duhovništvo:

V bratovščini imamo laično duhovništvo. Superb (Videc), veliki Avariti in mali Avatiti torej niso poklicni duhovniki. Za vse je pogoj, da so stari 21 let in da izrazijo pripravljenost prevzeti nase dolžnosti in odgovornosti, ki so povezane z duhovništvom. Ključni pogoj pa je seveda strokovnost in z njo povezana zmožnost razumevanja, proučevanja, razlage in širjenja vere in verskega nauka, ki jo utemeljuje. Prvim duhovnikom podelijo ta mandat člani bratovščine. Sicer pa poteka njihova posvetitev ob prisotnosti starejših, izkušenih avaritov. Ta posvetitev se praviloma opravi ob pomladnem enakonočju (ekvinokciju) ali poletnem sončevem obratu (solsticiju), ko se opravlja letni občni zbor članov bratovščine.

Neo, ki je posvečen v duhovništvo vodi cerkveno enoto, izvaja svete uredbe in blagoslavlja bolne.

Družinski dan:

Člani bratovščine enkrat na teden zberejo vsak svojo družino. Na družinskem srečanju izmenjajo med seboj izkustvo iz lastnih Jaz d.d. prizadevanj. Družine ta čas posvetijo tudi družinski SWOT analizi ali branju svetih besedil. Družinski dan se zaključi z molitvijo, ki ima funkcijo resetiranja.

Zakonska zveza: 

Člani sklepajo zakonske zveze v tako, da par po opravljenem obredu pred matičarjem, opravijo še posvetitev s strani enega od Avaritov, ob prisotnosti vsaj še dveh Neotov. Spol zakonskega para je stvar osebnega izbora, odločitve.

Novoporočeni par se s svojo družino in prijatelji obvezno slika z Avaritom, ki je opravil posvetitev. Novoporočena zakonca ob tej priložnosti od bratovščine prejmeta simbolično darilo. Zakonska zveza je zgolj simbolna in zavezujoča zgolj za vzgojo otrok v duhu našega nauka.

Pogreb:   

Pogreb Neota sestoji iz glasbe in kratkih govorov o življenju umrlega, v katerem se zlasti poudarijo njegova uspešnost pri samo-oblikovanju. V kolikor je preminuli redno delal svoje SWOT analize, se uporabijo za potrebe govora odlomki iz le-teh. Pogrebno slovesnost vodi eden izmed Avaritov. Na pogrebni slovesnosti se obvezno prebere Novi dekalog, poleg tega pa še dva do tri odlomke iz spisov velikih Vidcev ali velikih Avaritov, ki so strokovnjaki za čustva.

BOGOSLUŽJE

Osrednji del bogoslužja predstavlja MAŠA na kateri duhovnik bere, člani bratovščine pa za njim ponavljajo 16 členov nove vere. Vsak Neo se teh členov lahko poslužuje kot mantre, ki jo ponavlja kadarkoli in kjerkoli pač je.

Maša se vedno zaključi z branjem Novega Dekaloga. Vsaki prebrani zapovedi duhovnik namesto »Amen.« izreče: »NIKOLI DOVOLJ!«. Na maši prisotni člani bratovščine, oziroma Neoti se na »Nikoli dovolj« odzovejo s trikratnim »ŠE!«.

Večino bogoslužja opravi vsak sam. Najpomembnejši del bogoslužja za posameznika je SWOT analiza. Le-ta mu omogoča individualni, intimni sestanek z Gospodom, ki je skrita šifra našega načina biti in delovanja. Ta del bogoslužja opravi vsak sam, kjerkoli pač je in kadarkoli pač je potreben. Vsako SWOT analizo posameznik zaključi z desetkrat zamrmranim: »SEM KAR SEM. NIHČE NI BOLJŠI OD MENE.«

Vsak izmed Neotov ponižno opravlja redna nakupovanja, se udeležuje spektaklov vseh vrst in redno deska po svetovnem spletu. To so vsakdanji običajni obredi, ki jih opravljamo sami. Pri tem pa preventivno preverjamo lastne želje in zavist, ki sta naši naravni substanci.

Med bogoslužja sodijo sestanki projektnih delovnih skupin in timski sestanki članov bratovščine. Sicer pa se hvalnice, molitve, blagoslovi in govori opravljajo kjerkoli in kadarkoli se za to pokaže potreba in priložnost. Bistveno je, da se implicitno (prikrito, zakodirano) ali eksplicitno ohranja, in krepi naš evangelij.

Med bogoslužje prištevamo tudi vse oblike rednega, trajnega in vztrajnega usposabljanja, ki se mu posameznik podvrže z namenom samo-investiranja v razvoj svojih podjetniških veščin in kompetenc.

ČLENI VERE

Superb, oziroma prvi prerok našega časa in ustanovitelj bratovščine SWOT je v odgovor na vprašanje resnice nove dobe zbral osnovne nauke Cerkve v naslednjih 16 točkah:

1. Verujemo, da živimo na koncu časov, da je vsak človek svoje sreče kovač in da človek ne bo nikoli svoboden od želja, saj le-te rastejo hitreje od zmožnosti njihovega uresničevanja.

2. Verujemo, da človek za svoje preživetje mora truditi in biti produktiven, da je naše orodje pri tem razum in da vsako omejevanje ali preprečevanje svobodnega delovanja človeka pomeni napad na razum.

3. Verujemo v Kapital kot našega edinega Gospoda, v pravičnost Trga, ki je njegov in naš skupen dom (etos) in v osebno svobodo kot temeljne predpogoje za človekovo kreativnost, produktivnost in razvoj.

4. Verujemo, da je koristno vse kar človeku pomaga in da nič bolj ne pomaga kot tisto, kar nam prinaša profit.

5. Verujemo, da lahko človeški rod preživi le s pomočjo predanosti trgu, s podjetniško samoorganizacijo posameznikov kot Jaz d.d. in z državo kot čuvajem lastnine, reda ter človekovih pravic in svoboščin.

6. Verujemo da bo človeštvo preživelo le, če bo Kapital globalno zavladal skozi naš indiferentni, brezosebni in tehnično praktični načina biti in delovanja, ki je obenem znanstveno utemeljen, organiziran in reguliran.

7. Verujemo, da bodo ljudje kaznovani za svoje nesodelovanje na trgu, za ne-organiziranje sebe kot Jaz d.d., za vero v socialno državo ter utopije in ideologije ki jih vabijo v skupnostno organiziranje.

8. Verujemo, da so temeljna načela in uredbe novega evangelija tale:

prvič, vera v Kapital, Trg in Ego kot naravno stanje stvari
drugič, na človekovih naravnih zakonitostih temelječi red je najboljši od možnih svetov in kot tak nima alternative
tretjič, spoznanje, da je vse odvisno od nas samih zahteva nenehno delanje SWOT analize, nenehno kesanje in samo-resetiranje
četrtič, uspešno opravljanje družbenih vlog/funkcij
petič, družbena vključenost v vlogi delavca, potrošnika in državljana.

9. Verujemo, da je v vsakem človeku Neo in da mora kot tak biti poklican od Boga s preroštvom in s praktično cerkveno skrbjo tistih, ki so pooblaščeni oznanjati evangelij - Superb, Apostoli in Avariti.

10. Verujemo v znanosti in tehniko, ki je v službi omogočanja Jaz d.d. načina biti in delovanja in matrično ustrojenost sobivanja.

11. Verujemo v božji dar jezika, prerokovanja, razodetja, vedenja in videnja

12. Verujemo, da je Novi dekalog Božja beseda po kateri se globalno vzpostavlja novi planetarni red in si lastimo pravico, da častimo vsemogočnega Boga po glasu svoje vesti in priznavamo vsem ljudem isto pravico, naj častijo kakor, kjer in karkoli pač želijo.

13. Verujemo v vse, kar nam je Kapital doslej razodel – bodisi neposredno, izkustveno, ali pa preko idej, konceptov, teorij in odkritij posameznih znanosti, z ekonomijo na čelu.

14. Verujemo v podložnost predsednikom, vladarjem in poglavarjem ter v nujnost pokoravanja, spoštovanja in podpiranje Gospodove besede in zakonov.

15. Verujemo, da globalno vzpostavljanje našega, na Kapitalu, trgu in človekovih svoboščinah in pravicah ustrojenega načina sobivanja, zahteva tudi nenehno obrambo našega načina biti in delovanja pred idejami, teorijami in ljudmi, ki so nezmožni pristnega, naravnega načina biti in delovanja.

16. Sledimo Pavlovemu napotilu: »vse verujemo, vse upamo, vzdržali smo marsikaj in upamo, da bomo lahko vse vzdržali«.


SVETI SPISI

Najpomembnejše, osrednje in obenem temeljno besedilo, ki po načelu koristnosti in zagotavljanja enotnega svetovnega nazora združuje modrost tega sveta v produktivno (beri nikoli zaključeno dobičkonosno) celoto pa je NOVI DEKALOG, ki ga je Gospod razodel našemu prvemu preroku, glasniku in svetniku. V njem je združena modrost vseh dosedanjih verskih in religijskih izročil, dosežki in tradicija evropskega liberalizma, ter za vzpostavitev globalnega ekonomskega imperija uporabna temeljna (spo)znanja ekonomske in njej podrejenih pomožnih znanstvenih disciplin.

Skladno z našo praktično naravnanostjo je naš seznam svetih spisov precej širok. Na njem se po segmentih (torej ne v celoti) nahajajo vsi veliki verski teksti, ki so nam dostopni iz zgodovinskega izročila: Sveto pismo (stara in nova zaveza), Koran, Tora, Kabala, Tibetanska knjiga mrtvih, Konfucijski teksti, Knjiga premen, Vede, Sutre, Jogijski teksti, Zaratustrovi nauki itd. Vendar kot rečeno, mi jih ne sprejemamo v celoti in brez pridržkov, ampak selektivno, po potrebi, preudarno, skladno s praktičnim čutom. Torej so to le pomožna besedila.


Za potrebe vodenja cerkve pa so ključna naslednja priročna besedila:

Splošna deklaracija človekovih pravic
Ustava za svobodo (Friedrich Hayek)
Individualizem in ekonomski red (Friedrich Hayek)
Kapitalizem in svoboda (Milton Friedman)
Svoboda izbire (Milton Friedman)
Svobodni trg in njegovi sovražniki (Ludwig von Mises)
Omnipotentna vlada (Ludwig von Mises)
Koncept korporacije (Peter Drucker)
Zbrana dela Deng Xiaopinga
Umetnost Vojne (Sun Tzu)
Volja do moči (Friedrich Nietzsche)
ŠE (Jacques Lacan)
Poskusiti znova – spodleteti bolje (Slavoj Žižek).


EVANGELIJ PO EKONOMISTU[1]

1.
Jaz Kapital sem Gospod, tvoj Novi in poslednji Bog. Ne imej drugih bogov poleg mene!

MAŠNI NAGOVOR: »Iz sveta revolucij, ideologij, zgodovine in utopij si me popeljal v Novo liberalno danost. S tvojo vse-za-obsega-jočnostjo je moja eksistenca spet dobila naravno mero. V svetu tržne ekonomije vse teče. Trg je naravni regulator tega, kar je res, kar je dobro in prav, zato najbolj civilizirano poskrbi za pravično porazdelitev dobrin, uživanja, neugodja in bolečine. Trg je naš dom. Je naš Etos.«

2.
Ne izgovarjaj po nepotrebnem mojega imena in ne delaj si podobe o meni!

MAŠNI NAGOVOR: »Ti si Tisti, ki gledaš skozi moje oči, slišiš skozi moja ušesa, čutiš skozi moje telo in srce, misliš skozi moj um, govoriš skozi moja usta in deluješ skozi moja dejanja.«

3.
Vedno bodi »in«, na ravni potreb časa in prostora!


MAŠNI NAGOVOR: »Človek kot tak ne obstaja. Skupnost kot taka ne obstaja. Vse kar je, je sistem in moja vloga, oziroma funkcija v njem. Sistem je matrica ali mreža samo-proizvajajočih se, tržno tekmujočih in interaktivno, povezanih mnogoterih akterjev.«

4.
Za svoje preživetje na trgu se organiziraj kot Jaz d.d.!


MAŠNI NAGOVOR: »Strateško razmišljam o dolgoročnih naložbah vase, načrtujem svojo kariero, nenehno »delam na sebi«, skrbim za svojo samopodobo in konkurenčnost, sprotno prestrukturiram svoj »avtentični« jaz, informirano izbiram med tržno ponujenim in skrbim za svoj trajnostni razvoj.«

5.
Bodi informiran!

MAŠNI NAGOVOR: »Informacije so vednost, ki jo rabim za svoj izračun, tehtanje in izbor pravilnih odločitev. Najbolj ustrezne so tiste odločitve, s katerimi maksimiram in kapitaliziram svoj užitek. Vse je na meni in vse je stvar mojega izbora.«

6.
Uživaj!


MAŠNI NAGOVOR: »Samo enkrat se živi. Uživanje je naravno in je moja temeljna pravica Želja je v osrčju moje eksistence, zato svoj užitek ljubim bolj kot samega sebe. Prizadevaje za ugodje in izogibanje bolečini sta naravni človekovi lastnosti, zato nenehno prisluškujem svojemu telesu, se investiram vanj in ga negujem.«

7.
Bodi in-diferenten, brezoseben in tehnično praktičen!


MAŠNI NAGOVOR: »Egoizem je naravna človeška lastnost, zato se ne obremenjujem z moralo in človeškim dostojanstvom. Morala predpostavlja vest, dostojanstvo predpostavlja osebnost. Ime moje morale je imoralizem, ime moje človečnosti je vloga/funkcija.«

8.
Razmišljaj s svojo glavo kolikor hočeš, vendar nikoli ne spreglej mojih zapovedi!


MAŠNI NAGOVOR: »Zapovedi so vezivo mreže nas svobodnih posameznikov. Med nami je vse transparentno in imanentno. Zapovedi starega boga upoštevam in spoštujem v kolikor zadevajo moj zasebni interes ali potrebo.«

9.
Brezpogojno zaupaj v novo temeljno znanost – Ekonomijo!


MAŠNI NAGOVOR: »Ekonomija je temeljna znanost urejanja našega načina biti in delovanja znotraj novega svobodnega sveta. Filozofi so nekoč svet samo razlagali, revolucionarji so ga spreminjali, ekonomija ga danes suvereno obvladuje!«

10.
Ne upiraj se, alternative ni!


MAŠNI NAGOVOR: »Ime našega novega sveta je TINA (od There Is No Alternative). Morebitna ideja, potreba ali pritisk, da je treba nekaj spremeniti, so varljivi, lažni, nesmiselni in škodljivi, zato se jim izogibam.«

HUMANAITARNA POMOČ

V vsaki družbi so ljudje, ki potrebujejo pomoč. Mi jim pomagamo, ker so razvojni resursi, delovna sila in potrošniki. Vendar pa nas pri tej pomoči ne vodi pasivirajoče sočutje, ampak interes po njihovem aktiviranju in družbenem vključevanju.

Naši programi pomoči so oblikovani tako, da posamezniku pomagajo, da poskrbi zase kot Jaz d.d.. V osrčju teh programov sta načeli trga in dodane vrednosti. Ker iz nič ni nič, mi svojo humanitarno pomoč vedno ponujamo v paketu - skupaj z razvojno pomočjo in investiranjem.

Na podoben način bratovščina pomaga članom, ki so v stiski, omogoča pa tudi razvojno in investicijsko pomoč drugim ljudem, narodom in vladam povsod po svetu, ne glede na veroizpoved, barvo kože ali narodnost.

SKRB ZA ZDRAVJE

Gospod nam je razodel, da »smo ljudje po naravi podjetniki in da načeto zdravje uničuje maše profite«, vodilne v Svetovni zdravstveni organizaciji in Jaz d.d.-je po svetu pa je pripeljal do spoznanja da je treba del profita nenehno investirati v zdravje. Preko preventive in zdravstvene vzgoje je tako vesoljno občestvo prišlo do oblikovanja praks in projektov krepitve zdravja.

Mi krepimo zdravje z: zdravo in uravnoteženo prehrano; redno telesno vadbo; vajami za psihično sproščanje in duhovno rast; preprečevanjem, zmanjševanjem ali popolno odpravo uporabe tobaka, alkohola in drog.

Vsem, ki sledijo Besedam njegove modrosti, Gospod obljublja velike telesne in duhovne blagoslove. Zato v naši skupnosti ljudi učimo in jim pomagamo z osebnim svetovanjem, coachingom ali pa neposrednimi oblikami učenja aktivne skrbi za svoje telo in duha. Najprikladnejša je metoda NLP, ki vsebuje tehnike pozitivnega mišljenja, samohipnoze in samo-programiranja nezavednega uma ter nam omogoča optimizirati sebe kot avtomat.

SOCIALNO DELO IN OSKRBA

Cerkev svoje člane uči, naj ne skrbijo le za svoje telo in duha, temveč tudi za svojo socialno blaginjo. Skladno s tem člani bratovščine shranjujemo hrano in druge potrebščine za vsakodnevno življenje za določeno časovno obdobje, da bi bili pripravljeni na morebitna izredna stanja in druge nevšečnosti.

Pomoči potrebni člani pomoč prejemajo iz sklada posebnih postnih darovanj. To se zgodi na postni, ali prvi petek v mesecu. ko se člani postijo tri zaporedne obroke in njihovo denarno protivrednost darujejo Cerkvi za pomoč revnim.

VII

OD ODRASLEGA OTROKA K OTROKU V ODRASLEM



To je avtorjev prispevek k 9. poletni šoli skupinske dinamike, ki jo je 18.-21 avgusta 1988 v gradu Štatemberg organiziralo Društvo psihologov Slovenije. Tema poletne šole je bila »Otrok v odraslem«.

Gre za pričevanje o samoprehitevanju skozi avtorjevo osebno odraščanje v kontekstu konkretnih odnosov in razmerij lastne družine in malega mesta. Svoje odraščanje, samo-vzpostavljanje in družbeno samoumeščanje prikaže kot osebno dramo intenzivnega soočenja z odraslimi kot nekonsistentnimi, heteronomnimi, notranje de-centriranimi in ne(zgolj)racionalnimi ter ne-celovitimi, danes bi temu rekel – samoprehitevajočimi bitji. Na primeru lastnega odraščanja nam želi pokazati, da ni nikakršnih enoznačnih opredelitev otroškosti in odraslosti oziroma, da to nista nikakršni po sebi obstoječi entiteti, marveč sta (socio)simbolno strukturirani pojmovanji (poimenovanji) medčloveških razmerij, ki imata znotraj posameznikove individualne biografije svojo lastno genezo.


ODDALJENI POGLED:


Spoznal sem, da um belca ne čuti do narave tako kot um Indijanca, in menim, da je tako zaradi razločka v vzgoji otroštva.

Pogosto vidim bele dečke, kako se zbirajo na mestnih ulicah in na cestah, se ustavijo in neumno potikajo sem in tja, Veliko časa zapravijo za brezciljno postopanje, ne da bi njihova naravne sposobnosti videle, slišale ali čutile raznovrstno življenje, ki jih obdaja. Nobenega zavedanja, nobene izostrenosti, nobenega posluha nimajo in ta topost daje poln razcvet grdemu vedenju; jemlje jim naravno ravnovesje in spodbudo.

Nasprotno pa so indijanski dečki, ki so vzgajani naravno, pozorni do svoje okolice; njihovi čuti niso zoženi le na opazovanje drug drugega in ne morejo prebiti celih ur, ne da bi kaj videli, kaj slišali in kaj mislili. Opazovanje se je vselej bogato obrestovalo; zanimanje, čudenje, občudovanje se je razvijalo, zavedali so se dejstva, da življenje ni le človeški izraz; da se izraža v množici ob lik. To zavedanje je bogatilo dakotsko življenje. Življenje je bilo živo, in utripajoče; nič ni bilo nepomembnega ali vsakdanjega. Indijanec je živel – živel v pravem smislu – od prvega do zadnjega diha.

Zelo zgodaj se je otrok zavedel, da je modrost vsepovsod in v vsem in da se je treba naučiti mnogo stvari. Na svetu ni bilo nikjer praznine. Celo na nebu ni bilo praznih mest. povsod je bilo življenje, vidno in nevidno, vsaka stvar je imela kaj, kar je bilo vredno imeti – celo kamni. To je vzbudilo pri otrocih veliko zanimanje za življenje. Celo brez človeške družbe nisi bil nikoli sam. V svetu je mrgolelo življenja in modrosti; za Dakota ni bilo nikjer popolne samote.

Oglala Su, poglavar Stoječi medved
(iz knjige »Kako naj vam prodamo modrino neba«)

#Humanistika #VinoraBožanskaKom #MonthyPython #SWOT #NeoLiberalnaCerkev #VirtualnaRealnost #JohnTworbirds #NoroRazsvetljenstvo #ResnicaVidez #SvobodnoTržni #Menjalni