Sodba (haiku)

Ko bi

Pa tudi ko ne bi

Spet bi.

Mačkasti haiku

Nikakor mi ni bilo treba

Pa vendarle sem

A me boli glava

In ni denarja

Jeruzalem, mesto

niti ene solze niti kapljice krvi smrti niti same žalosti nisi vreden

Ni kamna nad človeškim jezikom

Če v tebi ne more biti ljubezni

Naj te ne bo

Sen o davnini

Skozi kapljice veter

Pesek pozabljene zemlje

Na zlatastem obzorju karavana

V pridušeni pesmi ritem nerazumljivega jezika

Ljubezen

Medtem ko moja draga spi

jaz njo sanjam

Starčevski haiku

(ob teh tegobah)

V mladosti se je napil

na poti domov mu je spodrsnilo.

Zdaj mi spet spodrsne

ampak ne pijem več.

Starčevski haiku, drugi

Bilo bi dobro da je ko je

In še bolje: ne misliti več o tem

In s svojo potjo do jezera

Na poti misel

Tiha, odločilna

Haiku, po propadu

Groza se je zgodila.

Vedeli so naši strahovi.

Zavračala naša upanja.

Haiku o srečnem romarju

Po trdi poti z lahkoto

z njim

v njem

povsod

ljubezen njegova

Hvalnica življenja

Radosti se in vse se te bo radostilo

Poj in vse ti bo pelo

Ljubi in ljubezen te bo našla

Kar

Kar iz Nič nastaja

V Nič odhaja

Tako bivajoče kot pesem.

Kar ostaja

To je Bivajoče

To je Pesem.

Prevedel Primož Repar

Apokalipsa, 243-244