TORBICAŽenska pred njim je nosila bleščečo torbico z dolgim ročem. Prav za roč je zagrabil moški, ki je od zadaj pritekel k njej in ji iztrgal torbico. S plenom v roki je zadivjal naprej.Žrtev se je nemočno ozirala naokoli. To mu je dalo dodatno moč. Kot v svojih tekaških dneh, se je sklonil in planil. Mimo žrtve, do ovinka in nato levo, kamor je stekel ropar. Tekel v enotnem ritmu, počasi toda vztrajno. Samo začetniki se zakadijo na štartu in izgubijo vso moč za nadaljevanje.Zagledal ga je, slabih petdeset metrov pred seboj. Ropar je bežal kot zmešan, kar je pomenilo, da bo kmalu brez sape. Dihal je, kot so ga učili in se korakoma, neizprosno približeval tatu. Ta je ponovno zavil, tokrat na neko dvorišče, ki so ga obkrožali razpadli avtomobili. Dohitel ga je prav tam, skočil nanj in tat, popolnoma brez sape, se je sesul. Iztrgal mu je torbico in se obrnil. In zagledal pet, šest postav, ki so se grozeče pojavljale izmed vrst zarjavelih avtomobilov. To muziko je že poznal – zato je zag