Jan Patočka (1907 - 1977) je bil češki filozof. Po študiju v Pragi, Parizu, Berlinu in Freiburgu je bil eden zadnjih učencev Edmunda Husserla in Martina Heideggerja. Patočka je skoraj vso kariero delal v Češkoslovaški socialistični republiki, vendar se nikoli ni pridružil komunistični partiji, zaradi česar je bil tudi usmrčen kot disidentski tiskovni predstavnik Listine 77. Patočka je bil ploden pisatelj in predavatelj s širokim spektrom referenc, ki je veliko prispeval k eksistencialni fenomenologiji ter interpretaciji češke kulture in evropske kulture nasploh. Iz njegovih čeških zbranih del so bila nekatera najbolj znana prevedena v angleščino in druge pomembne jezike. Sem spadajo poznejša dela Platon in Evropa (1973) in Krivoverski eseji o filozofiji zgodovine (1975), v katerih je Patočka razvil filozofijo zgodovine, pri čemer je sokratsko-platonsko temo skrbi za dušo opredelil kot osnovo "Evrope".